Pagina:Ubaldo Mazzini - A spedission de Caraa - 1902.djvu/33

XVII.



Ma i dragron, ch’i eo pogheti, i avevo visto
Che noiautri a eimo tanti e ben armà;
E lì, ’acranon, chi t’ha visto t’ha visto,
A tapelae, ch’i paevo pagà!

Aloa noiautri quand’avemo visto
Ch’i avevo ciü’ paüa che noi, se sa,
Con en coragio che ne s’ea mai visto
Tüti adaré come anime adanà.

E sü pea strade e i pozi a sc-ciopetae,
Che la caiva e foge ae arboele
Come quando la tia vento de mae.

Ma quando, arivà sü, che a ciü’ de ün
A s’acredeimo d’avee fato a pèle,
A ne gh’avemo ciü’ trovà nissün.