Pagina:Piaggio Poexie zeneize 1846.djvu/543

Ghe l'ho dito, Sciô Reginn-a,
Che sciâ andiâ da-o Sciô Pagan...

Scì, seì stæta ûn’indovinn-a,
E, zacchè ghe metto man,
Se o Segnô, per so bontæ
Me da vitta e sanitæ,
E se no me secca a Venn-a,
Ancon sætte ne slampiö
Per compî a Terza Duzenn-a.

Bravo!... e mi l’accompagniö,
Ben inteiso se campiö:
Con costanza e fedeltæ
Ne-e Reviste da çittæ...
Che, scibben che son Donnetta,
Son Zeneize sccietta e netta
E ho mi ascì, zûarisoræo!
Comme Usciâ o mæ Patrio Amô,
E me piaxe parlâ cæo...

Brava! brava!... ve fæ onô
De vegnî in to mæ caruggio
Per sûnnâ campann-e a duggio,
Caminando a tûtti i venti
Onde vedde terminæ
I stûppendi Abbellimenti
Co-i Travaggi començæ,
Che rendiän ciù bella e amena
A Sûperba e Ricca Zena,

Ch’a brilliä per ogni verso
Fra e Pattæe de l’Universo.

Coscì spero, Sciô Compâ....
Assettemose ûn momento,
Che stanchetta ûn pö me sento,
Poi andiemo a passeggiâ....