Pagina:Piaggio Poexie zeneize 1846.djvu/265

E o padron n’è ciù padron
Pe-a sûperbia e l’ambizion.

Per l’inverso da medaggia
Gh’è ûnn-a brava moggê e moæ,
Che meschinn-a a prega e a sbraggia
Per fâ ûn bravo majo e poæ,
Che scordando i so figgiêu,
O dà drento ciù ch’o pêu
A-o vistoso patrimonio,
E a-i dinæ do matrimonio;
E con tûtto o dî e o so fâ,
L’ ægua a pesta in to mortâ,
D’emendâlo no gh’è verso:
Tûtta breiga e tempo perso.

Quello figgio de famiggia
Chi scialacqua i so dinæ
In continui carlevæ,
Ingannando qualche figgia,
O vorrieiva ûn pö astallâse,
Coscì o çerca de majâse;
O çervello o se lambiccâ,
Chè o vorrieiva ûnn-a moggê
Bella, zovena, ma ricca.
Che a virtù a no fa per lê.
Perchè poco o se n’intende....
L’anno passa in quest’idea,
Ma o continua a spande e spende,
E o ven pezo ch’o non ëa;
Che o se cange no gh’è verso:
O l’è tutto tempo perso.

E quell’atro babbazzon
Chi è fantin, cioè fantinon,