Pagina:Noberasco.Antologia.1930.pdf/50

— 52 —

Un-na amicizia ch'a no riesce nêuva,
Perchè tanta a-i mae giorni se ne trêuva.

Te ghe capitan dunque improvvisae,
E ghe fan mille scoaexi e contorsciôin:
Ghe dïxan ch’o l’è pin d'abilitae,
Che o vorrièvan conosce da vixin,
E che.... (ma sciâ se tegne a so beretta)
E che han visto o so nomme in ta Gazzetta.

Un ommo quando o lodan o l’è paerso,
Ne poeì sûbito fâ cosa ve piaxe.
O Pittô se sbrassava, e no gh’aea vaerso
De troncâ i complimenti, e fälo taxe.
A fin s’è stabilïo che i viaggiatôi
Gh’alloggieivan in casa tutti doî.

Ma doppo che s’è faeto un pö ciû raeo
L’incenso che in scë primule o l’ha inorbïo,
O nostr’ommo o gh'a visto assae ciû caeo,
E, quantunque un pö tardi, o l’ha capïo;
E ciû votte o s’è misso a dimostrâghe
Che ghe n’aveivan tosto impîo e brâghe.

Quelli poi che saveivan fâ o so conto,
Paiva ch’avessan i êuggi in tö copûsso;
Andavan presentando ad ogni affronto
Faccia de tolla e stêumago de strûsso,
E sempre d’appetitto ben provvisti
Façeivan di solenni repulisti.

I poen comme se fossan maronsin
Se veddeivan sparî in t’un batti d’êuggio.
Aggottavan di fiaschi ogni pittin
In t’un canoezzo faeto comme un trêuggio;
E impïa che se l’aveivan scin-na in çimma,
Aveivan ciû appetitto ancon che primma.

O Pittô, ch’o l’andava in consonzion,
O stava intanto a roziggiâ caden-ne:
Ciû votte ghe vegniva a tentazion
De dâghe un pö de rôve zu pë schen-ne.
Çerto in scie quelle spalle due legnae
Saivan staete beniscimo applichae.