Pagina:Chittarin zeneize 1881.djvu/191

Stanco e frûsto de stâ in letto,
E de ciù sempre sorvin,
M’è vegnûo coæ stamattin
De voeì fâ comme fè Noæ.

Voî m’eì dæto l’ätro giorno
Quello bello arlecchinetto
Che me o tëgno sempre in letto
Lì d’appresso a-o mæ gattin.

Ëa zà l'alba ûn pö ingianchïa,
(Stæ a sentî) ciammo o minin,
Piggio presto l’arlecchin
E ghe o metto a cavallin;

E ghe diggo: minno cäo!
Arlecchin! fæme o piaxeì
Andæ ûn pö in ta villa a veì,3
Dïme ûn pö che tempo fa.

Dito appenn-a, presto fæto,
Bello vedde, sciô Olivê,
Arlecchin paeiva ûn corrê
E o mæ gatto ûn cavallin.