Pagina:Malinverni.Due.brocche.de.viovetta.1908.pdf/68

vaddo in gïo pe-a çittæ, pendo o collo,
no so ciù cöse segge o piaxeì....
cöse dixe o proverbio? – o l'é sciollo?
ah! che o vizio se perde cö peì....

Che peccôu! zù pe-a stradda se vedde
de zoenotte che fan resätâ:
a l'é cösa, cäo mæ, da no credde,
di çerti êuggi che fan deslenguâ:

êuggi cäi, no ve tocche o mandillo,
êuggi cäi, cô do çê, cô do mâ,
pin de vitta, de fêugo, d'axillo,
êuggi cäi... ma mi ho perso o scigoâ.

A l'é crûa sentî l'ægua chi canta
fresca e viva sätando pe-i rien,
e no beive: – a l'é crûa in sce ûnn-a cianta
vedde a rêuza, e no ascondila in sen.

Mah! ûn atro anno o l'é andæto, portando
via con lê quante gh'ëa ciù de bon:
a mæ barca a fa ægua, a va in bando,
senza veja, nì bûscioa e timon:

finché ûn giorno ûnn-a raffega ä cacce
in ti schêuggi desfæta a marçî,
e a sto mondo nisciûn mai ciù sacce
dove diascoa a l'é andæta a finî!